Vrhovno sodišče Črne gore je na podlagi predloga specialnega državnega tožilstva (SDT) podaljšalo pripor Aleksandru Mijajloviću in Dragu Spičanoviću za dodatne tri mesece. Obtoženca bosta tako v priporu ostala najmanj do 3. aprila 2026. Sodišče je svojo odločitev utemeljilo s tremi ključnimi razlogi: obstojem neposredne nevarnosti biega, možnostjo vplivanja na priče v primeru izpustitve na prostost ter realno nevarnostjo ponovitve kaznivih dejanj. Postopek proti Mijajloviću in Spičanoviću je del širših prizadevanj črnogorskih pravosodnih organov za zatiranje organiziranega kriminala, ki je v zadnjem obdobju močno zaznamoval tamkajšnjo politično in družbeno sceno. Primer je povezan z dolgotrajnimi preiskavami korupcije in nezakonitih dejavnosti, ki so v preteklosti že povzročile politične pretrese v državi. Odločitev sodišča potrjuje strogo linijo črnogorskega pravosodja pri obravnavi vplivnih posameznikov, osumljenih težjih kaznivih dejanj.

Vrhovno sodišče Črne gore je razveljavilo sklep upravnega sodišča v zadevi podelitve najvišjega državnega priznanja, Trinaestojulske nagrade, in primer vrnilo v ponovno odločanje. Postopek se je začel na podlagi tožbe Dragana Hajdukovića s Cetinja, ki je izpodbijal odločitev žirije Ministrstva za kulturo in medije glede podelitve nagrade za leto 2025. Vrhovni sodniki so poudarili, da mora biti odločitev o podelitvi takšnega priznanja predmet sodne presoje ter sprejeta strogo v skladu z zakonom in pravili javnega razpisa. Prejšnja odločitev upravnega sodišča, ki je tožbo julija zavrglo kot nedovoljeno, je temeljila na stališču, da sklep o nagradi ne predstavlja upravnega akta, s katerim bi se odločalo o pravnem interesu tožnika. Vrhovno sodišče je s svojo razveljavitvijo to tezo zavrnilo in odprlo pot za vsebinsko presojo zakonitosti izbora prejemnikov. Ta sodni preobrat poudarja pomen transparentnosti pri dodeljevanju državnih sredstev in priznanj v črnogorskem pravnem redu.

Vrhovno sodišče Črne gore je razveljavilo odločitev Upravnega sodišča v zadevi podelitve nagrade 13. julij za leto 2025 in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Sodišče je s tem ugodilo tožbi profesorja Dragana Hajdukovića, ki je opozarjal na kršitev 17. člena zakona o državnih nagradah, saj so bile vse tri nagrade podeljene znotraj istega področja – kulture in umetnosti – kar zakon izrecno prepoveduje. Ta odločitev velja za pomembno zmago pravne države, saj je Vrhovno sodišče zavrnilo stališče nižjega sodišča, da odločitev o nagradi ni upravni akt, ki bi bil podvržen sodni kontroli. V ločenem postopku je Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo vrhovnega državnega tožilstva za zaščito zakonitosti v primeru nekdanjega glavnega specialnega tožilca Milivoja Katnića. Sodišče je potrdilo odločitev Višjega sodišča o delni odpravi začasnega zasega Katnićeve nepremičnine v Danilovgradu, saj ni bila ugotovljena časovna povezanost med gradnjo objektov leta 2010 in kaznivimi dejanji, ki se mu očitajo. Medtem ko se Višje sodišče v Podgorici sooča s povečano učinkovitostjo pri reševanju zaostankov, v političnem prostoru odmevajo opozorila princa Nikole o nesprejemljivosti revizije zgodovine skozi zakonodajne spremembe glede termina aneksije Črne gore.

Vrhovno sodišče Črne gore je razveljavilo odločitev Upravnega sodišča v zadevi povračila stroškov zdravljenja pokojnega V. J. in sporočilo, da je pravica do povračila stroškov zdravljenja prenosljiva na dediče. Zadeva je bila vrnjena Upravnemu sodišču Črne gore v ponovni postopek in odločanje. Odločitev pomeni, da pravica do povračila že plačanih stroškov zdravljenja prehaja na dediče, vendar ne pomeni neposrednega izplačila, temveč pravico do nadaljevanja postopka.

Vrhovno sodišče Črne gore je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva in ugotovilo, da sta Osnovno sodišče v Bijelom Polju in Višje sodišče v Bijelom Polju s pravnomočno sodbo kršila zakon v korist H.B. v primeru nezakonite gradnje na Žabljaku. Sodišče je poudarilo, da uveljavitev novega Zakona o gradnji objektov ne odpravlja prepovedi nezakonite gradnje, temveč spreminja pogoje za zakonito gradnjo. Ta odločitev naj bi nižjim sodiščem dala pomembne smernice za enotno odločanje v podobnih primerih.

Šeststo sodnikov in tožilcev je podpisalo zahtevo po temeljiti reformi pravosodja, s katero bi preprečili politični vpliv in korupcijo pri zaustavljanju preiskav in preprečevanju obsodb.

Nekdanja predsednica Vrhovnega sodišča Črne gore, Vesna Medenica, je bila obsojena na leto in devet mesecev zapora zaradi zlorabe položaja s spodbujanjem. Specialno državno tožilstvo je izdalo naloge za aretacijo Veselina Kovačevića, predsednika uprave podjetja Bemax, ter poslovnežev Aleksandra Mijajlovića in Ranka Ubovića, v povezavi s preiskavo podjetja Bemax. Medenica je v zaključni besedi izjavila, da je politika vstopila v sodnico.

Višje sodišče v Beogradu je državljanu Bosne in Hercegovine Nikoli Đ. (24) podaljšalo pripor za 30 dni. Osumljen je, da je 26. oktobra na Novem Beogradu pijan in pod vplivom drog povzročil prometno nesrečo, v kateri so umrle tri osebe, ena pa je bila hudo poškodovana. Vozil naj bi s hitrostjo 132 km/h.

Vrhovno sodišče je Bislimaju podaljšalo pripor zaradi suma ropa. Pripor so mu podaljšali zaradi nevarnosti pobega, saj je državljan Republike Kosovo, njegovi sostorilci pa so še vedno na begu.

Vrhovno sodišče Črne gore je podaljšalo pripor Bislimaju zaradi suma, da je s še drugimi osumljen za kaznivo dejanje. Pripor je bil podaljšan zaradi nevarnosti pobega, saj je Bislimaj državljan Republike Kosovo, njegovi sostorilci pa so še vedno na begu. Prav tako je Vrhovno sodišče podaljšalo pripor L. B., osumljenemu za rop v Podgorici.

Vrhovno sodišče Črne gore je sporočilo, da je dosežen znaten napredek pri izboljšanju učinkovitosti sodnega sistema. Skupna stopnja učinkovitosti dela sodišč je 99 odstotkov, kar je 12 odstotkov več kot ob koncu prejšnjega leta. Predsednica Vrhovnega sodišča Valentina Pavličić je na Forumu o vladavini prava 2025 poudarila, da posamezna sodišča presegajo celo 100-odstotno učinkovitost, kar potrjuje pozitiven trend zmanjševanja nerešenih zadev.

V Bijelom Polju so aretirali Rado Filipovića zaradi groženj novinarki Alisi Hajdarpašić. Policija je ukrepala po prijavi oškodovanke, ki jo je podala preko e-pošte. Filipoviću je odrejeno zadržanje do 72 ur.

Mednarodni rezidualni mehanizem za kazenska sodišča (IRMCT) je črnogorskim organom posredoval dokumentacijo o 18 osebah iz Črne gore, povezanih z vojnimi zločini v Sarajevu. Vrhovno sodišče Črne gore in IRMCT sodelujeta pri krepitvi pravosodja in zaščiti žrtev vojnih zločinov. Poudarjen je bil pomen zaščite identitete žrtev, še posebej v primerih spolnega nasilja, kar črnogorska sodišča že upoštevajo. Vrhovno sodišče daje prednost primerom vojnih zločinov in dosledno uporablja mednarodne standarde, s ciljem zagotoviti pravično sojenje v razumnem roku. Poudarjena je tudi potreba po reševanju premoženjsko-pravnih zahtevkov žrtev v okviru kazenskega postopka.

Vrhovno sodišče Črne gore je predstavilo nov logotip, ki predstavlja osrednji element posodobljene vizualne identitete najvišje sodne instance v državi. Logotip, ki temelji na simbolih pravičnosti in državnosti, združuje tradicijo in sodoben izraz. V središču znaka je odprta knjiga, okrašena z grafičnimi rubini, prevzetimi iz državnega grba Črne gore, na njenih straneh pa je tehtnica z dvema tasama v popolnem ravnovesju, kar simbolizira pravičnost in enakost pred zakonom.

Vrhovno sodišče Črne gore je razveljavilo oprostilno sodbo Jovanu Mujoviću zaradi poskusa težkega umora in vrnilo zadevo Apelacijskemu sodišču v ponovno sojenje. To se je zgodilo po pritožbi Višjega državnega tožilstva v Bijelom Polju. Medtem v Srbiji starši žrtev iz osnovne šole Vladislav Ribnikar še vedno čakajo na odločitev Apelacijskega sodišča glede pritožbe na prvostopenjsko sodbo, pri čemer izražajo nezadovoljstvo zaradi dolgotrajnega postopka in dejstva, da starši storilca niso prevzeli odgovornosti.

Predsednica Vrhovnega sodišča Črne gore, Valentina Pavličić, je poudarila pomen neodvisnosti, profesionalizma in vladavine prava na Dnevih črnogorskega sodstva. Hkrati je opozorila, da boj za pravično sodstvo ni samo odgovornost sodne veje oblasti, ampak vseh institucij. Višje sodišče v Podgorici je razveljavilo prvostopenjsko sodbo v zadevi Đondović in Radulović, odredilo pa je ponovno sojenje. Medtem pa zaposleni v sodni administraciji stavkajo, vodstvo sodstva pa je praznovalo v Splendidu, kar je sprožilo kritike glede zaupanja javnosti v sodstvo. Poudarjeno je bilo tudi, da je močna lokalna samouprava temelj demokracije, ob obeležitvi 40. obletnice Evropske listine o lokalni samoupravi.

Črna gora aktivno sodeluje z mednarodnimi organizacijami za boj proti zlorabi drog in tihotapstvu. Državna sekretarka Ministrstva za zdravje, Mirjana Vlahović Andrijašević, in minister za notranje zadeve, Danilo Šaranović, sta se sestala s predstavniki Komisije za politiko drog Vzhodne in Srednje Evrope ter Srednje Azije (ECECACD), da bi izboljšala sodelovanje in izmenjavo izkušenj. Poudarek je na preventivi, zmanjševanju stigme proti uporabnikom drog in njihovi socialni reintegraciji. Šaranović je izpostavil pomembne rezultate v boju proti mednarodnim mrežam tihotapcev narkotikov.

Ustavno sodišče Črne gore je začelo postopek ocenjevanja ustavnosti Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter Zakona o preprečevanju korupcije, na pobudo skupine sodnikov Vrhovnega sodišča. Razlog je ocena, do kam seže zasebnost družin funkcionarjev. Hkrati je bilo govora o tem, da bi lahko Črna gora in Albanija skupaj vstopili v EU. Poslanci pa so zagotovili, da ne bodo preispitovali pridobljenih pravic invalidov (OSI) in so v parlamentu obravnavali nov Zakon o enotnem izvedeništvu invalidnosti.

Vrhovno sodišče Črne gore je Nikoli Petroviću podaljšalo pripor za tri mesece, do 22. januarja 2025, zaradi suma, da je 19. julija v Podgorici ubil Ivana Milačića. Petrović je osumljen, da je z umorom ogrozil tudi več drugih oseb.

Višje javno tožilstvo v Nišu je po dopolnitvi preiskave ponovno vložilo obtožnico proti bivši županji Niša, Dragani Sotirovski, zaradi zlorabe uradnega položaja.

Zahtevana je preiskava zakonitosti preimenovanja vrtca v Tuzih. Svet sodišča je ugotovil prenehanje funkcije Aćimić. Zoper Aćimić je bil vložen obtožni predlog zaradi zlorabe uradnega položaja. Jovanić pričakuje izjasnitev bivšega izvedenca na sojenju. Napovedan je postopek zaradi neodvzema orožja Boriloviću, pri čemer se omenja politično ozadje primera.

V Nišu je komisija obravnavala obtožbe o žalitvah na račun občanov in otrok z avtizmom, vendar večina članov iz vladajoče stranke ni ugotovila kršitev etičnega kodeksa. V Pljevljah stranka PES meni, da DPS ne brani idej, temveč le sledi preteklih dejanj. V Vranju pa je potekala preiskava smrti porodnice po porodu, pri čemer je prišlo do navodil za nadaljnje ukrepanje.

Vrhovno sodišče Črne gore je podaljšalo pripor Marku Drobnjaku, Matu Kneževiću, Goranu Čuliću, Ivanu Popoviću in Žarku Vukadinoviću za tri mesece. Razlog za podaljšanje pripora je utemeljen sum, da so osumljenci storili kaznivo dejanje organiziranja kriminalne združbe, obstaja pa tudi nevarnost pobega. Poleg tega se v Črni gori izvaja projekt "Rukometić", ki vključuje devet mest na severu države, deset vrtcev in približno 500 otrok. O otroci skrbi 19 licenciranih trenerjev.

Vrhovno sodišče Črne gore je podaljšalo pripor za tri mesece Simaniću, Šukoviću in Periću, kot tudi Ramiću. Pripor jim je podaljšan do 9. decembra.

Občina Šavnik že šesto leto zapored financira nakup šolskega pribora za vse učence s svojega območja, letos pa je znesek povečan na 80 evrov na učenca. Vaučerje je mogoče prevzeti v pisarni Sekretariata za finance in jih unovčiti v knjigarnah Jolly do 9. oktobra 2025. V Novem Sadu pa bo gimnazija "Jovan Jovanović Zmaj" začasno zaprta, pouk pa bo od 1. septembra potekal v Mašinski, Saobraćajnoj in Hemijski šoli.

Vrhovno sodišče Črne gore je podaljšalo pripor za tri mesece Eduardu Beriši, 23-letnemu albanskemu državljanu, ki je osumljen umora rojaka Binaka Kabašaja 29. maja v Podgorici. Pripor je bil podaljšan zaradi nevarnosti pobega in nemotenega poteka kazenskega postopka, velja pa do 29. novembra.

Upravno sodišče v Črni gori je zavrnilo tožbo Dragana Hajdukovića proti odločitvi žirije o podelitvi Trinaestojulske nagrade za letošnje leto. Sodišče je pri odločanju ugotovilo, da odločitev o podelitvi te nagrade ne predstavlja upravnega akta, in se je pri tem sklicevalo na lastno prakso iz maja 2019 ter sodbo vrhovnega sodišča iz oktobra istega leta.